Ok. Saj je bilo v redu. Učiteljice/učitelji, pomočnice, ravnatelj, policist, župan Ivančne Gorice ter otroci več razredov so pripravili zanimive, sproščene govore in igrice (sami ugotovite kdo je bil za kaj zadolžen). 🙂 Policist nam je npr. v preprosti dalenjščini simpatično povedal, da pač bodimo otrokom zgled, da se pripenjamo v avtu, vozimo varno, strpno ipd. Ni moraliziral ali nakladal. Kratko, jedernato. To, bravo!

Potem pa sprejem otrok v 1. razred (Nika je pru čru, Živa pa že hudimano odrasla (noga št. 39) in v 4. razredu). Spet simpatično, dokaj organizirano, ostalo pa spontano (kar je meni všeč). Ok, v učilnici je bilo vroče (29 otrok, na vsakega 2 starša, torej okoli 90 oseb v enem razredu, ventilacija enostavno res ne sfolga, razumem), pa potem še uvodne govorilne (birokracija, navodila, nasveti …), brez česar skoraj res ne gre.

Pa klepet s starši. Več ali manj smo očetje počakali zunaj, mame so se gnetle in komplicirale z vprašanji. As usual. 🙂

Starši smo si bili več ali manj enotni:

p.s. Šola v Višnji Gori je čisto OK. Slišim mnoge zgodbe in si mislim, da nam ni nič hudega.

One Comment

  1. Pingback: Pa je spet tu jesen – Primož Kastelic

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.