Svoje otroke imam rad. 🙂 Itak. A priznam, da me je misel na to, da se bo spet začela šola, veselila. Da se bo pričela jesen, ne toliko.

Uživali smo v poletju. Takoj po zaključku šolskega leta smo jo hitro mahnili na morje. Punci sta že tako veliki, da ni potrebno ves čas paziti, kdaj bo katera padla, pobegnila (no, zatavala), šla z napačnim turistom na sladoled … in lahko že skoraj rečeva, da sva imela pravi dopust. 85% njega, vsaj.

Potem pa se je začelo. Ker želiva z Natašo, da otroci maksimalno izkoristijo počitnice, smo jih po morskem dopustu peljali k babici, pa teti, pa na to in ono prireditev, k sošolki 1, 2, 3 … 5, pa potem spet od začetka. Vmes sva že dobila občutek, da puncama morda to ne ustreza. Ampak dejansko ustreza; želita in potrebujeta družbo, ne samo naju in ena drugo.

A vseeno se je avgusta večkrat pripetilo, da jima je bilo dolgčas. Kar je absolutno super. Spomnim se svojih dni; bolj mi je bilo dolgčas, večji so bili moji dosežki v inovativnosti, razmišljanju … enostavno, znašel sem se. Punci tudi. A na trenutke je bilo naporno za vse 4. P

Z Natašo delava od doma. In poletne počitnice za naju ne pomeni prostih dni, čeprav je vodenih skupinskih in individualnih vadb bolj malo. In avgusta imava največ dela, saj so v teku priprave za novo vadbeno sezono. No, v petek, 1. septembra se je končno pripetilo. 1. šolski dan. Končno! 🙂

Sedaj pa jesen. Veselim se novih izzivov, dela, poznanstev. Le to mokro in mrzlo vreme ni moj stil. Ok, že odštevamo, še 40 tednov do poletja …  🙂

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.